Tokrat smo CRAFT-alnico obarvali v pisanega pusta hrusta.
Zakaj ne, če kurenti na veliko odganjajo zimo, jo lahko še me :)
Zakaj ne, če kurenti na veliko odganjajo zimo, jo lahko še me :)
Ne, nisem kupila črička :))), pa čeprav je že nekaj časa na vrhu seznama, še vedno izrezujem s škarjami in skalpelom, občasno mi je v pomoč tudi hrošč. Bo ... enkrat bo, če se do takrat še ne bom naveličala čestitkanja :)))
Idejo za pošastike sem dobila na My craft spot, kjer so te pošastike uporabljene kot okrasek na košarici za sladkarije.
Vem, lahko rečete, da je zamisel 100% kopirana, vendar se nikakor nisem zmogla upreti :))
Odločila sem se, da bodo barvno pestre, predvsem pa da nastopajo komplementarne barve, ki učinek barv še povečajo. Nekaj novega zame :) pestre žive barve in ne vintage rjavi odtenki.
Seveda morajo pošastike dobiti še kakšnega prijatelja,
naprimer naprstno lutko.
Inspiracija tudi tokrat prihaja z druge strani luže.
"Ne, mami, šival pa ne bom. Če se pičim, mi bo tekla kri ;((("
Fanta sta se odločila, da bosta samo opazovala in da ne bosta sodelovala :))) poleg tega sem že parkrat slišala, da je šivanje za punce :) joj, bo res treba kaj ukrenit v tej smeri :))
Danes sva bila z Jakobom na sistematskem pregledu. Pogovori o pikanju in jemanju krvi so prišli pravočasno. Obljubil mi je, da bo priden, da bo vse lepo pozdravljal, ob odhodu vsem lepo rekel "na svidenje" in ne adijo (ja, saj meni tudi prevečkrat uide) in se zahvalil.
Vse lepo in prav, sestre, zdravnica, vse so izjemno prijazne, ni bilo čutiti, da bi Jakoba karkoli stiskalo, da bi imel kakršnekoli zadržke, da bi mu bilo kakorkoli neprijetno. Do laboratorija.
Tehnik v laboratoriju ni rekel ne dober dan, niti pogledal ga ni, niti na svidenje ni rekel. Edino kar je uspel izustiti je - sej veste, kam je treba dat lonček?!
Ko sva prišla ven, je Jakob žalostno rekel, da ta stric pa ni bil prijazen.
Ne, Jakob. Tudi to se boš moral naučiti, da ne zmorejo biti vsi ljudje prijazni, da nekateri ne pozdravijo, četudi jim prideš nasproti z nasmeškom na ustih, da nekateri ljudje ne upajo pogledati v obraz in zavihati koničke ustnic navzgor.
.
.
.
Do naslednjič ... radi se imejte ♥ ♥ ♥
Tile (kaj so že? :)) prijazni odganjalci zime so nadvse simpatični. Tudi če si kopirala, so čisto tvoji. Barve res niso tvoje, ampak ti tudi take ležijo :)
OdgovoriIzbrišiO prijaznosti ne bi. Lepo si napisala, da eni tega ne zmorejo. Se mi zdi, da je to res. Ajde, če imajo enkrat slab dan, še razumem. Ampak vedno znova, ko jih srečam, so mrki, te ne pogledajo ... Mogoče jim manjka vaje :)
Je že včasih tako, da morajo otroci učit odrasle manir. Jp! In vse prevečkrat. Pogumneži majhni :)♥
OdgovoriIzbrišiTi zrezljančki so tudi pogumneži, s svojimi nagajivimi pogledi preženejo vsak strah in slabo voljo, zimo pa zagotovo.
Pozdravček
Čudoviti pošastkoti :)
OdgovoriIzbrišitudi pri meni je bil čriček nekje pri vrhu, potem pa me je na srečo čestitkanje minilo, da se mi ni bilo treba v stroške spravit. No, v te stroške :))) Kot da nisem našla zamenjave :))))
Tele tvoje pošasti so prav simpatične! Zelo jim pristojijo žive barve. Upam, da jim bo kmalu uspelo odgnati zimo. Za Jakoba mi je pa kar malo žal, da se mora seznaniti tudi s takšno platjo življenja! Kaj čmo, upam, da bo imel takšnih izkušenj čim manj!
OdgovoriIzbrišiKakšni cartkani, cartkani pošastkoti!
OdgovoriIzbrišiPošastki so noro kjut, tudi če so 100% skopirani.
OdgovoriIzbrišiDie sehen so süß aus !!!!!
OdgovoriIzbrišiLiebe Grüße Marlis
Oooooo kolk so kjuti ti pošastkotki! :) :) :)
OdgovoriIzbrišiEnkratni so!! In vidim, da so že predhodnice napisale to, kar sem želela tudi jaz: Tudi če so kopirani, so čisto tvoji, LP:)
OdgovoriIzbrišiA semti žepovedala,da so pošastkoti luštni :)?
OdgovoriIzbrišiJakob je bil prijazen in tako je prav, na žalost pa bo v življenju prevečkat srečal neprijazen obraz tudi kadar se bo sam potrudil :).
Kakšni dobri pošaskoti!! :)) Ena barvna kombinacija mi je bolj všeč kot druga! :)Joj bogi Jakob.. predvidevam da je R. delal, ker on zna bit malo siten včasih.. :( Sta ravno na njega morala naletit! :(
OdgovoriIzbrišiLepo se mej,
M.
Kako so pa tile luštkani :)
OdgovoriIzbrišiPošastke, pošastkice so luštkane daje kaj. Zelo dobre barve, ko je pa več teh pošastk skupaj so pa sploh "in".
OdgovoriIzbrišiNo, ta stric v laboratoriju pa je bil res neprijazen, še toliko bolj mu je za zamerit, ker dela z otroci. Ti pošastki pa so tako veselo pisani, če ne drugače so malo pomladi prinesli prav z barvami. Malo že pogrešam barve :) Ja, čriček, o njem sanjam tudi jaz. Ko bova veliki ga bova imeli :), jaz se sicer še bolj navdušujem nad Silhouette.
OdgovoriIzbrišiEj, super so! Kot nalašč za rojstni dan kakega navihanca ... pa seveda za odganjat zimo tudi! :)
OdgovoriIzbrišiUau, všeč!!!! Zelo pisano, zelo všečno. Glede prijaznosti pa se strinjam. Meni se je to zgodilo v knjižnici. Ko sva šli z mojo punčko prvič, me je na izhodu vprašala "mami zakaj pa je ta gospa huda?". In res, niti dober dan, niti ene besedice dobrodošlice novemu malemu članu, niti sence nasmeška. Me je jezilo in sem pisala direktorici knjižnice,.. hm tudi on nje nisem dobila nobenega odziva. Se lahko potem še sploh čudim?
OdgovoriIzbrišiSuper pošasti. Na žalost je veliko takšnih ljudi, ki še dober dan ne premorejo, kaj pa šele nasmeška... karse pa tiče šivanja in ukrepanja..boste probali punčko naredit? ;)
OdgovoriIzbrišiPošastki so super! ja, na žalost je veliko podobnih zgodbic, kot je tale tvoja :(
OdgovoriIzbrišiOoo, kok so dobri :-)
OdgovoriIzbrišiNa mojem blogu te čaka nagradica :-)
Super so tile tvoji "odganjalci zime" in upam, da jim tole čimhitreje uspe :-))
OdgovoriIzbrišiSpet si ustvarila nekaj čudovitega jaz bi jim kar rekla, da so harmonično disharmonični ... kar pust tudi je!
OdgovoriIzbrišiGlede (ne)pozdravljanja pa moram reči, da se je na žalost na široko razpaslo ... tako daleč je že prišlo, da učitelji pozdravljamo učence, le-tem pa se ne ljubi niti odzdraviti! Očitno manjka dobrih zgledov, saj se zgodi, da tudi starši, ki so približno mojih let ali mlajši, ne pozdravijo, ko pridejo na govorilne ure. Včasih celo mojega imena ne vejo ... to sem iz zbornice slišala, ko je ena mama spraševala po "uni učitelci za slovenščino". Brez pozdrava, seveda. Kako naj se potem otroci naučijo?! In kot odrasli tudi ne bodo znali, še več, vzgojili bodo še eno generacijo mulcev, ki se jim bo zdelo nerazumljivo "teženje" učiteljev, ker ne pozravljajo.
Prekrasni radovi Simona!
OdgovoriIzbrišiLijep pozdrav i ugodan novi tjedan ti želim.
česa se ti vse ne spomniš!!!!!!!
OdgovoriIzbrišikrasno izdelaš stvari do potankosti. res jih je veselje pogledat!!!! rada grem na tvoj blog, čeprav ne komentiram, skozi spremljam tvoje umetnine!!!
lp
iris
ufa kak pustek hrustek.. prave poštastke so, krasno...
OdgovoriIzbriši