nedelja, 28. junij 2009

7

Bolha pravi, naj povem 7 stvari, ki so mi najbolj ljube na celem svetu.

Težko? Hmmm .... ja in ne :)

1. Moji trije fantje - Matevž in Jakob - ki sta mi prinesla eno prav posebno veselje in še večjo skrb in v.d. možek Bernard.


2. moja primarna družina - mami, brat, sestri, nečak, nečakinja, svakinja in njen brat.
Prav posebno mesto pa ima še vedno moj ati, pa čeprav ga ni z nami že 15 let :(


3. Šentjanž
Čeprav sem že od 14 leta živela bolj ali manj drugje zaradi šolanja in kasneje zaradi ljubezni, bo Šentjanž za vedno moj dom. Rada se vračam, saj je zame najlepši kraj na svetu :)
(na sliki sta stari ata in stara mama na vozu, zadaj je naša trgovina, slikano je leta 1933, istega leta, kot se je rodil moj ati)



4. živali, narava
Težko bi naštela vse živali, ki so kdarkoli bile pri meni v oskrbi :))) vendar imam najlepši spomin na konje in na srnici.
Rojena sem na kmetiji in ljubezen do živali me spremlja celo življenje - ne samo do tistih v hlevu, temveč tudi do tistih zunaj hleva. Mojo skrb za domačega psa še vedno vidim vsak dan v ogledalu ... sedaj je le še rahla črtica nad ustnico, ki pa me venomer opozarja, da čeprav je žival udomačena, še ne pomeni, da nima v sebi nič divjega.

5. ustvarjanje
Ko sem bila še čisto majhna :)))) nisem ne risala, ne barvala ... nič. Pa me je mami enkrat vprašala zakaj. Baje da sem z žalostnimi očkami rekla, da če bi mi Miklavž prinesel barvice, ki bi bile le moje, da bi pa rada kaj narisala :)))))
Hja ... dandanašnja mladina tega ne bi razumela, vendar sem kot četrti otrok dobivala pač tisto, kar so starejši odstopili oz. prerastli. Saj ni bilo malo, vendar polomljene barvice in miceni ostanki svinčnikov pač niso bili na mojem seznamu najbolj priljubljenih stvari :)))
Miklavž se me je usmilil in mi prinesel nove, lepe Duga barvice :))) od takrat naprej ... ne morem reči, da sem nek umetnik, vendar je ustvarjanje moj najljubši hobi.
Ampak pod ustvarjanje štejem tudi urejanje stanovanja, prčkanje po vrtu, iskanje najprimernješega brus papirja :))) najboljšega čopiča za pleskanje sten, obračanje načrtov za sestavljanje pohištva :)))

Preizkušanje novih stvari, novih igračk ... ja, lepo mi je zvečer v mojem kotičku :))

6. kitara
Kitara mi je v življenju prinesla nemalo lepih trenutkov, predvsem pa nepozabno srednješolsko ljubezen :)

7. potovanja
:) še dobro, da imam sestro Barbaro, ki je zdravnica in ki da veliko na izobraževanje - tudi v tujini. Kot parazitek na njenih potovanjih sem videla že dobršen del Evrope.
Najdaljše in najlepše je bilo potovanje na Nordcapp. Z avtom. Polotom, če sem bolj natančna :) Nepozabno.

Trenutno so potovanja na stranskem tiru. Fanta sta še majhna (4,5 in 3 leta) in tako bi bilo potovanje v daljne kraje malo pod vprašajem, ker bi mami hotela vtakniti nos v vsak muzej :)))
Vendar, ko bosta fanta vsaj malo zrastla, nas čaka veselo raziskovanje :))



Hmmm ... kolk jih že moram fočkat?
Sonja
Tulpika
Rilček in Kljunček
Natašo
Tino

5 komentarjev:

  1. Hmmmmm ... sem se že spraševala zakaj se mi stalno mešaš pod nogami ... zdaj mi je vse kristalno jasno ... Na slikci pod točko 2. pa nisi ti, ampak tvoja sestra Alenka bi rekla ... zdej pa že kr mal svinjam s temi komentarji ... sorry ...
    Svet oz. Slovenija je pa res ena majhna vas ... ;o)

    OdgovoriIzbriši
  2. :))) ne bo ravno držalo :))) Alenka ima pred konji rešpekt, jaz pa rinem v vsakega, ki ga vidim :) Konji so bili pri nas doma v glavnem moja skrb.

    No, zdaj jih zdravi po službeni dolžnosti, vendar z distanco :)))

    Iz kje si pa ti, da nas poznaš?

    OdgovoriIzbriši
  3. No ja ... ko sem malo povečala slikco sem ugotovila, da ni Alenka ... ampak na mali slikci bi pa dala roko v ogenj, da je ona ...
    Drugače pa Alenka je bila moja sošolka v srednji šoli ... in se pomoje od takrat nisva več videli ... ali pa mogoče 1krat ... Ko si pisala o očetu, ko sem videla sliko, ko si opisovala Šentjanž, tgovino, sestro zdravnico ... ko pa sem se spomnila tvojega priimka sem vedela kam naj te popredalčkam ... Koliko presenečenj še skriva življenje? ... Mogoče sem vraževerna in preveč verjamem v to, da smo ljudje na nek način povezani ... ko najmanj pričakuješ prekriža tvojo stezo dogodek, ki ti prerešeta misli in razburka njihovo gladino ... Le zakaj? ... Z Alenko sva bili vedno samo sošolki, pa vendar sem si kljub letom, ki so pretekla zapomnila številne zanimivosti iz vašega družinskega življenja ... čudno, res čudno ...

    OdgovoriIzbriši
  4. :)) zdaj sem pa še v večji zadregi, ker se res ne spomnem tvojega imena in priimka :)
    lahko mi pošlješ na mail (bojamoja@gmail.com)

    OdgovoriIzbriši