izziv #5 - recikliramo

Ker sem nepoboljšljiv hrčkar, ker težko vržem v smeti stvar, v kateri vidim vsaj malo potenciala in ker so se mi zaloge že kar precej nakopičile, sem se za ta izziv odločila, da recikliram tisto, kar še ni prišlo na vrsto.
Ker sem karton uporabila v treh izzivih, bi se malce preveč ponavljala, če bi tokrat zopet zaradi izziva zavila v trgovino po mleko :) in zato danes ni čestitke.

Je pa mini albumček iz rolic od papirnatih brisač in šatuljica iz tulca, na katerem je bil prej nalepljen obojestranski lepilni trak. (verižica je tokrat samo za okras :)

Album govori mojo zelo zgoščeno zgodbo zadnjih 30 let, saj sem na prvi sliki stara okoli dveh let.
Ja, na naslovnici sem jaz - imela sem prikupno kapico, izpod katere so kukali kodrčki.
Zakaj "Monči"? Zato, ker so me tako klicali vse dokler me nečak ni preimenoval v Boo, Bojo in kasneje nečakinja v Bojo Mojo. Boja = botra. Nečaku sem krstna botra in ker je nečakinja mislila, da sem tudi njej, me je klicala Boja Moja - moja botra :))

V notranjosti so obdelane rolice, v njih pa so zataknjeni mini tagci.

Pogrešam vse tiste, ki jih ni več z nami, velikokrat se spomnem nanje. Pa na Gaeto, Švrka in Piko tudi :(.

No, tukaj sem že večja, pionirka :))) desna rolica pa je posvečena samo mojima fantoma.

Bratranci in sestrična se imajo zelo radi :)
Še z zadnje strani, kjer smo na sliki mi štirje na Matevžkov rojstni dan.

Šatuljica iz tulca lepilnega traku je oblečena v SB papir, rožice so iz ostankov SB papirja, čipka je iz domače zaloge.

še pogled z druge perspektive.

Vendar nisem pri recikliranju uživala samo jaz :)) Tudi Matevž in Jakob sta.
Tulec od papirnatih brisač sem narezala na približno pol cm široke trakce, katere sta fanta nato s spodnje strani pomočila v mekol in prilepila na trši barvni papir. Kasneje sta jih še pobarvala s temperami.

Kaj sem uporabila za material, vam je verjetno jasno, vendar vseeno lepim slikico :)

Nisem uporabila tulcev WC papirja, ker se mi nekak ne zdi higienično.
SB papir je Daisyd's in K&Company, metulj na prvi strani je QuicKutz Monarch, senčeno in štempljano je z Walnut Stain in Vintage Photo distressi. Dodatki so narejeni na zalogo iz ostankov papirja, tako da nisem imela veliko dela.

Pokukajte še k Vladki in Manueli in na CRAFT-alnici sodelujte v izzivu!

Do naslednjič ... radi se imejte ♥ ♥ ♥

Izziv #4

Tokratni izziv na CRAFT-alnici nosi ime roza + poljubna barva, s poudarkom na roza barvi.
Think pink torej.

Meni roza barva ne potegne :)) ne preveč. Jo vključim, naredim kaj kičastega, ugotovila sem celo, da izjemno paše k rjavi barvi. Ni pa to "moja" barva, s katero bi z lahkoto ustvarjala.

No, tale projekt je dlje rastel v moji glavi, kot pa na mizi.
V mislih sem imela nekaj, kar bi lahko podarila novorojenčici (ne morem si pomagat - spet me vleče na otročje), ali pa deklici, ki ji roza barva veliko pomeni.

Med brskanjem po internetu za kakršnokoli roza idejo, sem naletela tudi na predlogo rock-a-bye baby.
Seveda! Pink elephant!
Zakaj se tega nisem spomnila že kak teden prej!

Nastali sta mami slonovka , ki je v bistvu albumček, in hčerkica slončica, ki je čestitka.



Slončica je narejena po predlogi. Najprej sem izrezala ekokarton, nato pa sem nanj z obeh strani nalepila še rožnat papir (ki sem ga pred davnimi časi kupila pri Mravljici), senčila sem z distressom. Še ušeska in gumbka, pa je končana :)



Ko sem razmišljala, kaj bi še naredila za zraven, sem se spomnila na Odettin album in njenega rožnatega slona. Seveda, moram ga narediti, vendar v stilu čestitke, le večji mora biti. Kot nekakšna mama.



Osnova albuma je recikliran karton Mercatorjevega mleka (:))))))) kot da ne gre več brez njega). Zunaj z rebrastim delom, znotraj pa so zlepljeni listi, kot pri albumu za prvi izziv, nanje sem prilepila še SB papir, da je vse skupaj bolj pisano.
Papir je Daisyd's in K&Company. Senčeno je z Distressi.



V albumu je sedem strani. Vse skupaj sem povezala z dvema book-ringoma (ne znam poslovenit), s katerih namesto repa visijo pisani trakci.

Namesto očk sta dva gumbka. Ušesa so prilepljena z montažnim trakom, vendar samo na delčku, tako da se lahko malce pridvignejo.



Z velikim veseljem gledam na slončka, ki imata sedaj mesto na polički nad delovno mizo in upam, da me kmalu razveselijo kakšne dekliške očke :)

No, Matevž in Jakob bi sicer rajši, da bi bile dekliške očke pri nas doma :))) , samo mami se ne da - dva fanta sta dovolj :)))))

Pokukajte še k Vladki in Manueli in na CRAFT-alnici sodelujte v izzivu!

Do naslednjič ... radi se imejte ♥ ♥ ♥

Repetitio est mater studiorum

Ponavljanje je mati učenja.

Ta stavek sem ničkolikokrat slišala od očeta ♥ ♥ ♥ in verjetno bi ga še večkrat, če bi bil ati še z nami.

Nekatere čestitkarice zagovarjajo unikatnost čestitk, da tudi če že delaš po istem kopitu, vsakič nekaj spremeniš, druge naredijo vsakič drugačno čestitko, jaz pa rada delam po istem kopitu in jih naredim več enakih, tako da so si čimbolj podobne :)

Zakaj? Mogoče zato, da lahko neko tehniko dobro preučim, izpilim do popolnosti (seveda v mojih očeh), mogoče pa zato, ker so mi pri izvorni čestitki všeč barve, postavitev, razporeditev ... najpomembnejše pa je dejstvo, da je vsaka naslednja čestitka narejena v krajšem času kot prejšnja, saj si vedno naredim "program optimizacije" :)))
Če računam nekaj ur za vsako novo čestitko, z novo idejo, drugačnimi barvami, z novim izbiranjem papirja, ... in če lahko naredim podobno čestitko po istem kopitu prej kot v eni uri, potem je to definitivno prednost, ki jo je treba izkoristiti.

No, niso vse čestitke primerne za množičnejšo izdelavo - pod prvo mi mora biti všeč, izdelava ne sme biti komplicirana in mora biti lahko ponovljiva, moram imeti zadostno količino materiala, da ga nekje na sredini ne zmanjka.

Najprimernejše za množičnejšo izdelavo so novoletne čestitke. Ponavadi niso pretirano zapolnjene, so bolj enostavne in lahko naredim 100+ čestitk, ne da bi se pri izdelavi kakorkoli dolgočasila - še več, vsaka naslednja čestitka mi je izziv :), za vse želim, da so popolne (seveda v mojih očeh)

Rojstnodnevne, poročne ali za "kar tako" čestitke pa pri meni ne dobivajo takšnega obsega. Naenkrat jih naredim nekaj, potem pa vajo ponovim, če jih zmanjka oz. raje naredim kakšno novo.

Poročna kuvertica je še vedno v modi, bodiji so itak zakon ... zdaj pa so me prevzeli še vozički in Tilda s sončnico ♥ ♥ ♥ da ne bo sama, je dobila še štiri sestrice (jah, toliko sem imela rožic :)))

Voziček iz #2 izziva je dobil bratce in sestrice, saj sem v trgovini dobila par škatel od mleka, ki so pridno reciklirane (iz ene škatle lahko naredim štiri vozičke).

Bodiji so zakon ... iz enega A4 format lista naredim dva ... tokrat so dobili še univerzalni napis, saj niso delani za točno določenega otročička.

In še moj prispevek za stojnico Zavoda iskreni.net, ki bo na 4. Festivalu družin, 15. in 16. maja v Laškem. Zbirali bodo denar za Družinski center.

:) rada ponavljam :)))

p.s. :) ste opazili, da imajo moje čestitke novo oblekico?




Do naslednjič ... radi se imejte ♥ ♥ ♥